Historična topografija je osnovni pripomoček pri identifikaciji toponimov,
na katere naletimo v najrazličnejših srednjeveških virih.
Uradovanje v današnjem
slovenskem prostoru je v srednjem veku potekalo v latinskem in nemškem jeziku in
temu primerno so pisarji prirejali sicer pretežno slovenska krajevna imena. Pri
tem je prihajalo do različnih rešitev, od prevodov do raznovrstnih adaptacij.
V drugi sklop lahko uvrstimo vrsto toponimov, nastalih v visokem in
deloma poznem srednjem veku, originalno v nemški obliki (predvsem imena gradov, urbanih naselij,
pa tudi vasi in ledin na nemškem kolonizacijskem ozemlju), ki so se na podoben
način prilagodili večinskemu ljudskemu jeziku in jih danes poznamo v uradni
slovenski obliki.
Prva prizadevanja na področju historične topografije za ozemlje Slovenije
segajo v zgodnja trideseta leta 20. stoletja. Pionirsko delo na tem področju
sta opravila Ljudmil Hauptmann in Milko Kos. Obsežno dolgotrajno zbiranje
in preučevanje gradiva je v letih 1975–1989 obrodilo sadove v obliki
monografskih priročnikov za Kranjsko (Milko Kos), Slovensko Štajersko
(Pavle Blaznik) in Prekmurje (Ivan Zelko).
Priročnik historične topografije je zasnovan tako, da je načeloma mogoče v
njem najti vse različne oblike nekega krajevnega imena, ki se pojavljajo v znanih
srednjeveških virih. Seveda je v tem pogledu v obstoječih tiskanih verzijah še
precej vrzeli, ki jih bo skušala elektronska verzija postopoma odpravljati.
Spletna aplikacija Slovenska historična topografija je nastala v okviru
temeljnega raziskovalnega projekta Slovenski topomini v času in prostoru (Historična
topografija Slovenije od srednjega veka do 19. stoletja), ki je med 2011
in 2015 potekal na ZRC SAZU Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa.
Projektno ekipo so sestavljali:
- Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU: Miha Kosi (vodja projekta), Matjaž Bizjak,
Miha Seručnik, Boris Golec, Miha Preinfalk
- Institut Jožef Stefan: Jurij Šilc, Borut Zupančič
- Arhiv Republike Slovenije: Andrej Nared, Jure Volčjak
- Filozofska falkulteta Univerze v Ljubljani: Janez Mlinar
Projekt je financirala Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Nova slovenska historična topografija
V prvi fazi dolgoročnega načrta smo pokrili ozemlje historične dežele
Kranjske v srednjem veku (do leta 1500); v bodočnosti načrtujemo širitev
na celotno ozemlje Slovenije. Osnovo za novo historično topografijo
Kranjske je predstavljalo Gradivo za historično topografijo Slovenije
(za Kranjsko do leta 1500) akademika Milka Kosa, izdano v še
nedokončani, delovni verziji po njegovi smrti leta 1975 (3 knjige).
Priročnik je tedaj zajemal okrog 3000 kranjskih toponimov (naselij,
gradov, dvorov, cerkva, ledin, voda idr.) ki so sodili v okvir Kranjske
okrog leta 1500. Ta korpus podatkov smo bistveno razširili, revidirali in
aktualizirali na osnovi precizne analize primarnih virov. Temeljno opora
pri tem delu so predstavljali:
- CKSL – Centralna kartoteka srednjeveških listin na ZIMK, ok. 6300
prepisov srednjeveških listin (v tipkopisu);
- več sto dodatnih listin, evidentiranih v različnih arhivih;
- drugi neobjavljeni arhivski viri v prepisih ali originalih (urbarji,
fevdne, računske, kopialne, notarske, privilegijske knjige, razni akti in
spisi idr.);
- več deset objavljenih edicij virov, publiciranih po letu 1975.
Glavni rezultati triletnega dela so bili:
- poprava dosedanjih napačnih identifikacij toponimov;
- evidentiranje novih toponimov, ki jih Kosovo delo 1975 še ni zajelo;
- evidentiranje novih virov za slovensko srednjeveško zgodovino in
njihovih nahajališč (arhivov, knjižnic idr.);
- preciziranje omemb toponimov v kodeksih in aktih s točno navedbo
strani oz. folijev;
- evidentiranje novih publiciranih zbirk zgodovinskih virov (izdanih
1975–2016) in v njih omenjenih toponimov;
- revidiranje oz. aktualiziranje podatkov o nahajališčih zgodovinskih
virov (zaradi vračanja arhivskega gradiva po mednarodnih pogodbah iz
Avstrije v Slovenijo in Italijo in obratno).
Kaj je novega – pomen nove historične topografije Kranjske:
- v delu je zajetih 3608 kranjskih toponimov, za petino več kot v
stari topografiji iz leta 1975;
- dodanih je veliko novih srednjeveških oblik imen iz virov
(paleonimov); celotno število je 24.485;
- 826 napačno lociranih paleonimov stare topografije je bilo
popravljenih;
- dodani so aktualni podatki o nahajališčih virov in o objavah virov,
publiciranih do 2016;
- celoten korpus podatkov je v obliki e-knjige urejen v jasen in
pregleden sistem in obenem dostopen preko spletne aplikacije Slovenska
historična topografija;
- seznam neobjavljenih in objavljenih virov v prilogi predstavlja do
sedaj najtemeljitejši in najpopolnejši nabor virov za slovensko
srednjeveško zgodovino.
Pri revidiranju poimenovanja krajev smo se ravnali po obstoječem
aktualnem registru zemljepisnih imen Geodetske uprave RS (REZI). Kranjsko
zajemamo v mejah, kot jih je imela ob koncu srednjega veka, okrog leta
1500. Ozemlje onkraj kraških prelazov, ki je šele v začetku novega veka
(po letu 1500) uradno postalo del Kranjske (gospostva Postojna, Vipava,
Senožeče), v aktualni topografiji ni vključeno (zajela ga bo bodoča
historična topografija Primorske). Srednjeveški obseg Kranjske smo
presegli le pri Jezerskem, ki je do leta 1919 uradno sodilo k deželi
Koroški. Ta regija geografsko gravitira k ostali Gorenjski, je že skoraj
stoletje njen sestavni del in se nam je s tega vidika zdelo utemeljeno,
da jo obravnavamo pri topografiji Kranjske. V obravnavo tudi ni zajeta
Ljubljana. Število virov in omemb že v srednjem veku največjega in
najpomembnejšega kranjskega mesta je preprosto neobvladljivo, po drugi
strani pa je bila že leta 1955 izdana temeljita topografska študija Milka
Kosa Srednjeveška Ljubljana z natančnimi navedbami vseh uporabljenih virov.
Vključili pa smo vsa nekdaj samostojna naselja izven nekdanjega obzidja
Ljubljane, ki so danes že dolgo sestavni del mesta oziroma njegovih
predmestij. Seveda pa je v sklopu prihodnjih dopolnitev slovenske
historične topografije v načrtu tudi navedba vseh pomembnejših podatkov
za Ljubljano.
Miha Kosi
ISSN: 2536-1848
Uredniki
Miha Kosi ZIMK
Matjaž Bizjak ZIMK
Miha Seručnik ZIMK
Jurij Šilc IJS
Oblikovanje in izvedba
Miha Seručnik
Uporabljene programske knjižnice
Zgodovinski inštitut Milka Kosa
Znanstvenoraziskovalni center
Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Novi trg 2, 1001 Ljubljana, Slovenija
T. 01 470 62 00, 01 470 62 14
E. miha.serucnik@zrc-sazu.si.