SHT – Slovenska historična topografija

O topografiji

O topografiji na kratko

Historična topografija je osnovni pripomoček pri identifikaciji toponimov, na katere naletimo v najrazličnejših srednjeveških virih.

Uradovanje v današnjem slovenskem prostoru je v srednjem veku potekalo v latinskem in nemškem jeziku in temu primerno so pisarji prirejali sicer pretežno slovenska krajevna imena. Pri tem je prihajalo do različnih rešitev, od prevodov do raznovrstnih adaptacij.

V drugi sklop lahko uvrstimo vrsto toponimov, nastalih v visokem in deloma poznem srednjem veku, originalno v nemški obliki (predvsem imena gradov, urbanih naselij, pa tudi vasi in ledin na nemškem kolonizacijskem ozemlju), ki so se na podoben način prilagodili večinskemu ljudskemu jeziku in jih danes poznamo v uradni slovenski obliki.

Prva prizadevanja na področju historične topografije za ozemlje Slovenije segajo v zgodnja trideseta leta 20. stoletja. Pionirsko delo na tem področju sta opravila Ljudmil Hauptmann in Milko Kos. Obsežno dolgotrajno zbiranje in preučevanje gradiva je v letih 1975–1989 obrodilo sadove v obliki monografskih priročnikov za Kranjsko (Milko Kos), Slovensko Štajersko (Pavle Blaznik) in Prekmurje (Ivan Zelko).

Priročnik historične topografije je zasnovan tako, da je načeloma mogoče v njem najti vse različne oblike nekega krajevnega imena, ki se pojavljajo v znanih srednjeveških virih. Seveda je v tem pogledu v obstoječih tiskanih verzijah še precej vrzeli, ki jih bo skušala elektronska verzija postopoma odpravljati.

Spletna aplikacija Slovenska historična topografija je nastala v okviru temeljnega raziskovalnega projekta Slovenski topomini v času in prostoru (Historična topografija Slovenije od srednjega veka do 19. stoletja), ki je med 2011 in 2015 potekal na ZRC SAZU Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa.

Projektno ekipo so sestavljali:

  • Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU: Miha Kosi (vodja projekta), Matjaž Bizjak, Miha Seručnik, Boris Golec, Miha Preinfalk
  • Institut Jožef Stefan: Jurij Šilc, Borut Zupančič
  • Arhiv Republike Slovenije: Andrej Nared, Jure Volčjak
  • Filozofska falkulteta Univerze v Ljubljani: Janez Mlinar

Projekt je financirala Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Nova slovenska historična topografija

V prvi fazi dolgoročnega načrta smo pokrili ozemlje historične dežele Kranjske v srednjem veku (do leta 1500); v bodočnosti načrtujemo širitev na celotno ozemlje Slovenije. Osnovo za novo historično topografijo Kranjske je predstavljalo Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500) akademika Milka Kosa, izdano v še nedokončani, delovni verziji po njegovi smrti leta 1975 (3 knjige). Priročnik je tedaj zajemal okrog 3000 kranjskih toponimov (naselij, gradov, dvorov, cerkva, ledin, voda idr.) ki so sodili v okvir Kranjske okrog leta 1500. Ta korpus podatkov smo bistveno razširili, revidirali in aktualizirali na osnovi precizne analize primarnih virov. Temeljno opora pri tem delu so predstavljali:

  • CKSL – Centralna kartoteka srednjeveških listin na ZIMK, ok. 6300 prepisov srednjeveških listin (v tipkopisu);
  • več sto dodatnih listin, evidentiranih v različnih arhivih;
  • drugi neobjavljeni arhivski viri v prepisih ali originalih (urbarji, fevdne, računske, kopialne, notarske, privilegijske knjige, razni akti in spisi idr.);
  • več deset objavljenih edicij virov, publiciranih po letu 1975.

Glavni rezultati triletnega dela so bili:

  • poprava dosedanjih napačnih identifikacij toponimov;
  • evidentiranje novih toponimov, ki jih Kosovo delo 1975 še ni zajelo;
  • evidentiranje novih virov za slovensko srednjeveško zgodovino in njihovih nahajališč (arhivov, knjižnic idr.);
  • preciziranje omemb toponimov v kodeksih in aktih s točno navedbo strani oz. folijev;
  • evidentiranje novih publiciranih zbirk zgodovinskih virov (izdanih 1975–2016) in v njih omenjenih toponimov;
  • revidiranje oz. aktualiziranje podatkov o nahajališčih zgodovinskih virov (zaradi vračanja arhivskega gradiva po mednarodnih pogodbah iz Avstrije v Slovenijo in Italijo in obratno).

Kaj je novega – pomen nove historične topografije Kranjske:

  • v delu je zajetih 3608 kranjskih toponimov, za petino več kot v stari topografiji iz leta 1975;
  • dodanih je veliko novih srednjeveških oblik imen iz virov (paleonimov); celotno število je 24.485;
  • 826 napačno lociranih paleonimov stare topografije je bilo popravljenih;
  • dodani so aktualni podatki o nahajališčih virov in o objavah virov, publiciranih do 2016;
  • celoten korpus podatkov je v obliki e-knjige urejen v jasen in pregleden sistem in obenem dostopen preko spletne aplikacije Slovenska historična topografija;
  • seznam neobjavljenih in objavljenih virov v prilogi predstavlja do sedaj najtemeljitejši in najpopolnejši nabor virov za slovensko srednjeveško zgodovino.

Pri revidiranju poimenovanja krajev smo se ravnali po obstoječem aktualnem registru zemljepisnih imen Geodetske uprave RS (REZI). Kranjsko zajemamo v mejah, kot jih je imela ob koncu srednjega veka, okrog leta 1500. Ozemlje onkraj kraških prelazov, ki je šele v začetku novega veka (po letu 1500) uradno postalo del Kranjske (gospostva Postojna, Vipava, Senožeče), v aktualni topografiji ni vključeno (zajela ga bo bodoča historična topografija Primorske). Srednjeveški obseg Kranjske smo presegli le pri Jezerskem, ki je do leta 1919 uradno sodilo k deželi Koroški. Ta regija geografsko gravitira k ostali Gorenjski, je že skoraj stoletje njen sestavni del in se nam je s tega vidika zdelo utemeljeno, da jo obravnavamo pri topografiji Kranjske. V obravnavo tudi ni zajeta Ljubljana. Število virov in omemb že v srednjem veku največjega in najpomembnejšega kranjskega mesta je preprosto neobvladljivo, po drugi strani pa je bila že leta 1955 izdana temeljita topografska študija Milka Kosa Srednjeveška Ljubljana z natančnimi navedbami vseh uporabljenih virov. Vključili pa smo vsa nekdaj samostojna naselja izven nekdanjega obzidja Ljubljane, ki so danes že dolgo sestavni del mesta oziroma njegovih predmestij. Seveda pa je v sklopu prihodnjih dopolnitev slovenske historične topografije v načrtu tudi navedba vseh pomembnejših podatkov za Ljubljano.

Miha Kosi

Kolofon

Kontakt

Zgodovinski inštitut Milka Kosa
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Novi trg 2, 1001 Ljubljana, Slovenija
T. 01 470 62 00, 01 470 62 14
E. .