Historična topografija je osnovni pripomoček pri identifikaciji toponimov, na katere naletimo v najrazličnejših srednjeveških virih.
Uradovanje v današnjem slovenskem prostoru je v srednjem veku potekalo v latinskem in nemškem jeziku in temu primerno so pisarji prirejali sicer pretežno slovenska krajevna imena. Pri tem je prihajalo do različnih rešitev, od prevodov do raznovrstnih adaptacij.
V drugi sklop lahko uvrstimo vrsto toponimov, nastalih v visokem in deloma poznem srednjem veku, originalno v nemški obliki (predvsem imena gradov, urbanih naselij, pa tudi vasi in ledin na nemškem kolonizacijskem ozemlju), ki so se na podoben način prilagodili večinskemu ljudskemu jeziku in jih danes poznamo v uradni slovenski obliki.
Prva prizadevanja na področju historične topografije za ozemlje Slovenije segajo v zgodnja trideseta leta 20. stoletja. Pionirsko delo na tem področju sta opravila Ljudmil Hauptmann in Milko Kos. Obsežno dolgotrajno zbiranje in preučevanje gradiva je v letih 1975–1989 obrodilo sadove v obliki monografskih priročnikov za Kranjsko (Milko Kos), Slovensko Štajersko (Pavle Blaznik) in Prekmurje (Ivan Zelko).
Priročnik historične topografije je zasnovan tako, da je načeloma mogoče v njem najti vse različne oblike nekega krajevnega imena, ki se pojavljajo v znanih srednjeveških virih. Seveda je v tem pogledu v obstoječih tiskanih verzijah še precej vrzeli, ki jih bo skušala elektronska verzija postopoma odpravljati.
Spletna aplikacija Slovenska historična topografija je bila zasnovana na ZRC SAZU Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa v okviru temeljnega raziskovalnega projekta "Slovenski toponimi v času in prostoru (Historična topografija Slovenije od srednjega veka do 19. stoletja)" (2011-2015).
